Na zabavi, prirejeni v čast njegove polnoletnosti, vpraša Matteo Alacran El Patronovega telesnega stražarja: “Koliko sem star? ... vem, da nimam rojstnega dneva kot ljudje, toda bil sem rojen.”

“Pridelan si bil,” ga spomni Tam Lin. “Devet mesecev si rasel v tisti ubogi kravi, potem pa so te izrezali iz nje.”

Za večino ljudi okrog sebe Matt ni fant ampak zver. Smatrajo, da je zanj dovolj dobra soba, napolnjena z žagovino, da si za prijatelje zasluži le ščurke in da se lahko igra s starimi piščančjimi kostmi. Toda za El Patrona, gospodarja dežele, ki se imenuje Opium – trak makovih polj, ki leži med Združenimi državami in nečim, kart se je včasih imenovalo Mehika – je Matt jamstvo za večno življenje. El Patron ljubi Matt, kot ljubi sebe, kajti Matt je on. Isto DNA imata.

Ko se Matt trudi, da bi razumel svoje življenje, mu grozi vrsta zlobnih, lakomni ljudi, vključno z El Patronovo moči lačno družino. Obkroža ga nevarna vojska telesnih stražarjev in številni sužnji Opiuma, eejiti s poškodovanimi možgani, ki garajo na makovih poljih.

In tudi pobeg s posestva Alacranov ni jamstvo za svobodo, ker je zaznamovan na načine, o katerih nima pojma. Ob vsakem obratu v njegovi življenja polni, futuristični dogodivščini nas čaka novo presenečenje, pri katerem nam zastane dih.