Patricia Gibney

Patricia Gibney je irska pisateljica uspešne serije kriminalk z junakinjo Lottie Parker, detektivsko inšpektorico, ki s sodelavci raziskuje škandale in umore v izmišljenem irskem kraju Ragmullin in kianagram avtoričinega rojstnega mesta Mullingar.

Patricia Gibney je zaslovela je že s prvencem Pogrešani, kriminalnim romanom o prevarah, utajah in zlorabah otrok v katoliški cerkvi na Irskem. Delo je najprej izšlo v elektronski obliki leta 2018 in do sedaj je avtorica prodala več kot milijon izvodov knjig.
Svoj prvi roman je začela pisati, ko je po kratki in hudi bolezni izgubila moža, ki je bil zaposlen v Irski vojski in s katerim sta bila par od njenega štirinajstega leta, ter ostala sama s tremi otroki. Službo javne uslužbenke je pustila, da bi lahko skrbela za otroke in družino ponovno postavila na noge. Depresijo je premagovala z branjem knjig, nato pa je tudi sama začela pisati. Zvezke je polnila s polnimi vrstami besed, o katerih je takrat razmišljala le kot o terapiji. Toda več ko je pisala, bolj je ugotavljala, da bi vse skupaj lahko z veliko merico dela preoblikovala v roman.
Šele po uspehu s prvencem Pogrešani se je odločila, da bo s pisanjem nadaljevala in se je prijavila na delavnico literarnega ustvarjanja. Na delavnici je izredno uživala, zato se je začela udeleževati tudi pisateljskih srečanj v Angliji, ki so gostila avtorje, ki jih občuduje: Iana Rankina, Lee Childa, Stevea Cavanagha. Ugotovila je, da so slavni avtorji kriminalk prijazni in dostopni ljudje, sedaj pa je Gibneyejeva, ki je prijetna in odprta oseba, tudi sama postala zvezda pisateljskih srečanj.
Teme svojih romanov črpa iz dnevnih novic in resničnih življenjskih zgodb, ki jih na dolgih sprehodih v domačem Mullingarju v mislih premleva in dokončno preoblikuje v vznemirljivo kriminalko. Pisateljica je izredno delovna in plodovita, saj je v štirih letih napisala kar devet delov serije.
Pisateljica sledi vsakodnevni rutini in piše vsako dopoldne. S pisanjem zaključi sredi odstavka, da naslednji dan lažje nadaljuje zgodbo. Ko roman zaključi, si vedno vzame dva tedna predaha, da si napolni baterije in umiri izžete možgane.
V prostem času se rada ukvarja s slikanjem, zato nima posebnih težav, ko je postavljena pred prazen list papirja. »Ko se usedeš k slikanju, je platno vedno prazno. S prvo potezo čopiča začneš ustvarjati sliko. Enako je pri pisanju knjige; napišem stavek, ki ga nato poskušam nadaljevati ter pišem vse do konca,« pravi Patricia Gibney.
Lottie Parker
Patricia je veliko svoje žalosti ter frustracij ob smrti soproga prelila v junakinjo Lottie, ki jo je ustvarila po svoji podobi. Slednja je odločna, sposobna in pronicljiva, izjemno predana detektivska inšpektorica, ki z nekaj dobrimi sodelavci raziskuje nepravilnosti, škandale in umore v Ragmullinu. Moža ji je odvzela bolezen, sama skrbi za tri odraščajoče otroke, ob tem se bori s svojo in njihovo bolečino, dvomi v svoje materinske sposobnosti ter se spopada z zapletenimi in neobičajnimi umori v mestu; išče pa tudi odgovore na vprašanja o svojem očetu, ki si je vzel življenje; ne verjame, da je bil pravi samomor.
Ko je avtorica svojo izgubo prebolela in se ji je življenje začelo izboljševati, je spoznala, da se je tudi njena junakinja Lottie spremenila in postala povsem drugačna oseba. »Sedaj se pravzaprav težje vživim v Lottie,« pravi pisateljica. »Postali sva povsem različni osebi, zato zdaj vložim precej več truda v opisovanje glavne junakinje.«
Več novic
Junaki naše mladostiGrafična adaptacija Čarobne hišice na drevesu je popolnoma slikovno pripovedovana zgodba brez ločenih besedilnih odstavkov, kar jo naredi zelo dostopno za mlajše bralce. Ker izhaja iz priljubljene ilustrirane serije, ohranja znano pustolovsko atmosfero, vendar dogajanje prikaže skozi slikovno zaporedje in kratke dialoge. Tak način branja otrokom omogoča, da sledijo zgodbi tudi takrat, ko še niso bralno samozavestni, hkrati pa razvijajo razumevanje dogajanja, čustev in vzročnosti prek podob. Je odlična vstopna točka za otroke, ki se še premikajo od slikanic proti zahtevnejšim grafičnim romanom.
Preberi več
Junaki naše mladostiFantazija in znanstvena fantastika ustvarjata svetove, ki presegajo vsakdanjik, a na različne načine. Fantazija dopušča magijo in nemogoče, SF temelji na znanstveni logiki in možnih posledicah. Oba žanra razvijata domišljijo, pogum in moralno presojanje, izbira pa je odvisna od otrokovega zanimanja: za magične zgodbe ali za raziskovanje znanstvenih “kaj če” scenarijev.
Preberi več
Svetovi zgodbFantazijske zgodbe pritegnejo mlade bralce, ker ponujajo domišljijski svet, v katerem junak raste in se uči podobno kot bralec sam. Fantazija krepi domišljijo, vztrajnost, empatijo in razumevanje vrednot. Serija Dediščina (Eragon) je dober primer fantazije, ki skozi bogat svet in simboliko govori o odraščanju, odgovornosti in iskanju smisla.
Preberi več